Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti

Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, bodo potekali  od torka, 12. 4., do četrtka, 14. 4., med 9.00 in 13.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL bodo vsak dan predstavili različne interaktivne poskuse.

Namenjeni so skupinam 3. triade osnovnih šol ter srednješolcev.

Obvezne so predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Opisi poskusov (dnevni razpored poskusov bo objavljen v kratkem):

• Sadni kaviar
  Vodji: doc. dr. Marina Klemenčič in izr. prof. dr. Aleš Ručigaj
  Natrijev alginat je polimer, ki se običajno pridobiva iz rjavih morskih alg in drugih alg. Ko raztopino natrijevega alginata zmešamo z raztopino kalcijevega klorida, kalcijevi ioni nadomestijo natrijeve ione, ki so vezani na alginatni polimer. Kalcijev ion se lahko nato pritrdi na dve različni polimerni verigi in ju navzkrižno poveže. To opazimo kot tvorjenje majhnih kroglic. Alginat lahko obarvamo z različnimi barvili za živila ali pa ga namesto z vodo pripravimo z zgoščenimi sadnimi sokovi. Tako dobimo “sadni kaviar”, kroglice različnih barv, ki ga učenci lahko tudi poskusijo, saj so vse komponente iz jedilnih snovi in nestrupene. Prav tako lahko učenci pripravljen “kaviar” odnesejo domov.

• Trije poskusi iz zabavne organske kemije
  Vodja: doc. dr. Martin Gazvoda
  Organska kemija proučuje strukturo, lastnosti in reakcije organskih spojin. Organske molekule so na osnovi ogljika in ponavadi vsebujejo še ostale elemente, kot so vodik, kisik, dušik, žveplo in fosfor. Večino naravnih snovi v naravi in ljudeh uvrščamo pod okrilje organske kemije. Nekatere organske snovi, ki niso naravnega izvora, lahko pripravimo s sintezo. S produkti sintezne organske kemije, kot so to npr. zdravila, dišave, OLED televizijski zasloni, se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Prikazani bodo trije poskusi: (1) Sinteza paracetamola (protibolečinsko zdravilo); (2) Po čem dišijo banane? (sinteza bananinega olja); (3) Čarobna raztopina? (optične lastnosti organskega barvila)

• Grafen – super material
  Vodja: izr. prof. dr. Boštjan Genorio
  Grafen je ena izmed kristalnih oblik ogljika. Njegove lastnosti ga uvrščajo med najmočnejši, najtanjši, skoraj prosojen, raztegljiv, upogljiv, izjemen električen in termičen prevodnik – super material. Od svojega odkritja leta 2004 grafen kaže svoj potencial na številnih področjih, kot so: energija, elektronika, medicina, okolje, gradbeništvo itd. V poskusu bomo na enostaven način pripravili grafen iz grafita ter preizkusili, kaj se zgodi z grafen oksidom pod močno svetlobo. Predstavitev bomo zaključili s pregledom naprednih raziskav na področju naprav za shranjevanje in pretvorbo energije, kot so akumulatorji in gorivne celice, ki jih izvajamo v našem laboratoriju.

• Eksperimenti na temo vode
  Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
  Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo štirje poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode za preprečevanje poledice; (3) Zakaj led plava na vodi? (4) Segrevanje in ohlajanje vode, ko v njej raztapljamo soli.

• Zrak in plini
  Vodji: doc. dr. Jakob Kljun, Aleš Knez
  Zrak je nevidna plinska zmes, ki nas obkroža. Na njegov obstoj praviloma pozabimo – dokler ga ne zmanjka. Iz česa je sestavljen zrak in kakšne lastnosti imajo njegove sestavine? Ali so res nevidne? Kaj se z njimi zgodi, ko jih ohlajamo in segrevamo? Kako pline lahko opazujemo in merimo, kakšna je njihova kemijska reaktivnost? Kakšna je njihova praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Kakšen okus in vonj imajo? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led. Pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami in jih prelivali, gorelo bo in pokalo, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

• Kemija in preteklost
  Vodji: prof. dr. Irena Kralj Cigić, Emma Paolin, dr. Hassan Ebeid
  Predstavili bomo povezavo kemije s preteklostjo. V prvem poskusu bomo predstavili črnila starodavnih pisav. Ta imajo zelo različno kemijsko sestavo, ki vpliva na barvo in obstojnost besedil. Predstavili bomo, iz katerih naravnih materialov so pridobivali ta črnila. Pokazali bomo nevidno pisavo, ki jo lahko z enostavnim postopkom spremenimo v vidno in tako lahko preberemo skrivna sporočila. Vsak obiskovalec bo lahko napisal skrivno sporočilo in ga po obdelavi pokazal drugim udeležencem. V drugem poskusu bomo predstavili starodavne vonje. Vonji preteklosti so v današnjem času pozabljeni predvsem zaradi življenja in dela v zelo čistih, zaprtih prostorih. Spoznali bomo nekaj značilnih vonjev preteklosti, kot je npr. vonj starih knjig. Na voljo bo nekaj posodic z značilnimi vonji preteklosti. Obiskovalci bodo najprej vonj čim bolj podrobno opisali in nato poskušali ugotoviti, kaj ta vonj predstavlja.

• Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snovi
  Vodja: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl
  Miniaturizirani sistemi predstavljajo veliko prelomnico v industrijski proizvodnji snovi, pa tudi v analitiki, medicini in biotehnologiji ter pri varovanju okolja. Mikroreaktorji so naprave z vsaj eno dimenzijo manjšo od 1 mm, v katerih potekajo reakcije. Predstavili bomo steklene mikroreaktorje s kanali v obliki vijug – meandrov višine in širine v območju nekaj sto mikrometrov. Z injekcijskimi črpalkami bomo v reaktorje vnašali snovi, ki jih bomo v mikrokanalih intenzivno pomešali in na ta način omogočili hiter potek reakcije, ki ga bomo spremljali pod mikroskopom. Predstavili bomo tudi uporabo imobiliziranih celic kvasovk v mikroreaktorju.

• Kako kontroliramo delovno okolje?
  Vodja: dr. Marko Krivec
  Vsak delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu, tudi s preverjanjem ustreznih delovnih razmer. Občasno je treba spremljati toplotne razmere (mikroklimo), raven hrupa, vibracije in razsvetljavo ter prisotnost škodljivih plinov, par in prahu. Predstavili bomo načine za merjenje in presojo razmer na nekem delovnem (ali kakem drugem) mestu: toplotne razmere, raven okoliškega hrupa, merjenje vibracij, osvetljenost prostora. Z indikatorskimi Drägerjevimi cevčicami bomo spremljali morebitno prisotnost škodljivih plinov: ogljikovega monoksida in dioksida.