in njegovo naravno bogastvo
Ljubljansko barje oz. ljubljansko močvirje, kot so ga klicali v 19. stoletju, je bilo pred 6500 leti, ko je bilo tu še jezero, dom koliščarjem, danes pa je priljubljena izletniška točka. Zaradi številnih tektonskih prelomov, križanja kraškega, dinarskega in predalpskega sveta tu najdemo številne zanimive naravne pojave. Borovnica leži na skrajnem južnem delu Ljubljanskega barja in predstavlja odlično izhodišče za raziskovanje tega bisera, ki je danes pod okriljem projekta Natura 2000 zavarovan kot krajinski park. Je eno najlepših in naravoslovno najzanimivejših področij v Sloveniji, saj je tu pomembno prebivališče mnogih mikroorganizmov, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Ljubljansko barje je še vedno naše najpomembnejše gnezdišče ptic, obenem pa je križišče njihovih selitvenih poti. Za to so najbolj zaslužni vlažni, negnojeni in pozno pokošeni travniki. Danes za ohranjanje Ljubljanskega barja skrbi javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, več o samem parku pa si lahko preberete na spletni strani www.ljubljanskobarje.si.
Največji gradbeni poseg človeka v barjanski prostor je bila izgradnja Južne železnice, sploh del, ki prečka Borovnico. Tu so za prečkanje Ljubljanskega barja in vzpon na Kraško planoto zgradili kar pet mostov. Več o železniški dediščini Borovnice, si lahko preberete tukaj.
Najzanimivejše dele in naravne pojave Ljubljanskega barja znoraj občinskih meja občine Borovnica najdete spodaj.
V severno-zahodnem delu Borovniškega barja najdete kraj Bistra pri Borovnici, poimenovan po istoimenski reki Bistri. Tu poleg nekdanjega kartuzijanskega samostanja in Tehniškega muzeja slovenije (več si lahko preberete tukaj) najdete že prej omenjeni izvir reke Bistre, ki je poleg Retovja in Močilnika eden od treh večjih pritokov reke Ljubljanice. Izviri v Bistri se razprostirajo neposredno ob vznožju tektonsko zasnovane kraške rebri na približno sredini poti med Borovnico in Vrhniko. Oblikujejo tri povirne krake, ki se združijo v strugo Bistre po okoli 400 metrih. Takšna razporeditev tokov je imela varovalni pomen, ko so zasnovali Kartuzijanski samostan Bistra. Bistra je včasih gnala stroje gradu in samostana Bistra, uravnavali pa so jo z zapornicami ob žagah in mlinih v Bistri in Verdu.
V bistri najdemo tudi dva manjša ribnika. Ribčev ribnik je nastal zaradi izkopavanja gline. Ko so se izkopi ustavili je voda zalila področje in tako je nastal zanimiv ribnik, ki ponuja obilico možnosti za ribolov in sprostitev. V vseh letnih časih je možen ribolov (karte kupite v RD Vrhnika), v zimskih mesecih, ko temperature padejo močno pod ničlo, pa je del jezera primeren tudi za drsanje. Drugi ribnik se nahaja v grajskem parku samostana. Tu ribolov ni možen, lahko pa se sprehodimo okrog ribnika ter opazujemo ribe, race in lokvanje. Na sredini ribnika se nahaja manjši otoček z malimi račjimi hiškami.
Na severo-sredinskem delu Borovniškega barja najdemo največje slovenske nasade Ameriških borovnic. Poleg slastnih borovnic, pa so nasadi tudi prava paša za oči, predvsem v jesenskem času, ko se listi borovnic obarvajo v rdečih, rumenih in rjavih jesenskih barvah. Od sredine junija do konca avgusta lahko v nasadih borovnice tudi kupite, ali pa si jih naberete kar sami. Več o nasadih in borovnicah najdete tukaj.
Če se od nasadov borovnic odpravite po cesti naravnost in nato po kolovozu, boste čez približno kilometer prispeli do Ljubljanice pri Kamin - odsek, ki predstavlja eno od pomembnejših najdišč v strugi Ljubljanice. Že konec 19. stol. je Deželni muzej od tamkajšnjih prebivalcev pridobil prvo zbirko najdb. Med drugim so bili tu odkriti predmeti iz časa med bakreno dobo (keramika in kovinski predmeti) in zgodnjim novim vekom. Med latenskimi najdbami prevladujejo orožje, nakit, bronasto posodje in novci iz časa med sredino drugega in drugo polovico prvega stoletja pred našim štetjem.
Če se ob Ljubljanici odpravite ob strugi proti vzhodu boste čez približno 600m prispeli do izliva Borovniščice v Ljubljanico. Z malo sreče boste na tem območju lahko opazili tudi različne travniške in gozdne ptice (tu redno ali občasno živi kar 107 različnih vrst) ali pa enega od sesalcev. Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je vidra.
Anžutovo retje je edino barjansko okno v borovniški občini. Nahaja se ob poljski poti severno od gasilskega doma v Bregu pri Borovnici, ime pa je dobilo po nekdanjem lastniku Maziju, po domače Anžuti. Četudi Mazijev na tem naslovu ni več, se je hišno ime ohranilo do danes. Arteški izvir vode, ki je dom številnim vrstam barjanskih rastlin, je tudi fizično zaščiten, saj so v preteklosti domačini vanj odlagali odpadke. Po nekaterih pričevanjih naj bi bilo v njem vsaj deset odsluženih vozil. Barjanska okna so izviri na območju Ljubljanskega barja in na njegovem obrobju. Nastanejo na meji med prodnimi nanosi vode iz vršajev in Barjem. Na Barju prodne nanose vršaja zamenjajo barjanske plasti tal: šota, glina in pesek. Na stiku vršajnih in barjanskih plasti tal podzemna voda doseže slabo prepustne plasti. To so plasti svetlo sive gline, ki jih zaradi številnih polžjih hišic imenujemo polžarica. Podzemna voda pod polžarico ustvarja pritisk. Sčasoma voda pod pritiskom spere plasti polžarice, kasneje tudi šote ter prsti in tako nastane barjansko okno.
Goriški mah, ki leži blizu vasi Goričica pod Krimom, je največje in najbolje ohranjeno območje visokega barja na območju Ljubljanskega barja. Na okrog 19 hektarih so se ohranile plasti šote, na katerih uspevajo raznovrstne rastlinske vrste, med njimi šotni mah, puhasta breza in krhlika. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile, za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese.
Goriški mah je naravna vrednota zaradi botanične (ostanek nekdanjega visokega barja; rastišče ombrotrofnih in kisloljubnih rastlinskih vrst), geološke (plasti šote kot ostanek nekdanjega barja) in zoološke (nahajališče ogroženih vrst dnevnih metuljev) pomembnosti. Na Ljubljanskem barju je bilo nekoč edino visoko barje v Sloveniji na tako nizki nadmorski višini in najjužnejše v Evropi. Nastalo je le v tistih predelih Ljubljanskega barja, kjer so bila zakisana močvirna tla, ter uspevalo le tam, kjer ga niso dosegle z minerali bogata podtalnica ali najvišje poplave. Človekove aktivnosti, predvsem rezanje šote, osuševanje in spreminjanje v kmetijske površine, so povzročile popolno izginotje visokega barja. Danes na Ljubljanskem barju ni niti fragmentov nekdanjega visokega barja. Goriški mah je le eden od ostankov nekdanjih visokobarjanskih kompleksov, med katerimi so znani predvsem Mali plac na osamelcu Kostanjevica, Bevški mah, Na Mahu pri osamelcu Grmez in Kozlerjeva gošča.
Visit-Borovnica.si
TRS TVD Partizan Borovnica | TD Borovnica | PD Borovnica
Zalarjeva cesta 10, Borovnica
Facebook: facebook.com/visitborovnica.si
YouTube: youtube.com/VisitBorovnica
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.