Površina: 42,3 km2 Nadmorska višina: 298,6 m Število prebivalcev: 4550 (junij 2019) Sosednje občine: Vrhnika, Brezovica, Cerknica
Občina Borovnica leži na jugozahodnem delu Ljubljanskega Barja in je od prestolnice oddaljena zgolj 18 minut vožnje z vlakom. V vasi, kjer prebiva nekaj nad 2000 ljudi, je tudi sedež občine, ki šteje okrog 4550 prebivalcev. Naselje Borovnica je obdano z devetimi vasmi (Dol, Laze, Breg, Pako, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo, Niževec, Dražica in Ohonica) in tremi višinskimi zaselki (Pristava, Lašče in Kopitov grič). Po sredini doline teče živahni potok Borovniščica s številnimi pritoki. Privlačnost kotlini daje stičišče geografskih regij in tektonskih prelomov. Na njenih tleh se namreč srečujeta dinarski in predalpski svet, v planotah za vasjo pa se že začenja tudi kras. Naselja občine s severne strani objema Ljubljansko barje, na vzhodu Planina (736 m), na zahodu Trebelnik (807 m), južno stran doline zapira prepadni greben Strmeca z najvišjim vrhom Krimščkom (941 m), medtem ko se nad ozko sotesko Pekel visoko dviga Vinji vrh (984 m).
Borovnica nekoč in danes
1910 - Drašlerjeva restavracija
1923 - Prihod gostov v Borovnico
1924 - Breg
1933 - Sokolski nastop Borovnica
1945 - Cukalova hiša
cca 1950 -Borovnica, pogled iz Podgore
1951 - Postaja Borovnica
1952 - Borovniška kotlina
1960 - Kopanje v Borovniščici
1960 - Utrinek iz Ljubljanske ceste
1975 - 90 Let PGD Borovnica
1975 - Gradnja bloka v Borovnici
1977 - Odprtje nove vratarne LIKO v Borovnici
1978 - Pošta v Borovnici
1981 - Prihod lokomotive Borsig v Borovnico
1982 - Pred šolo
Zgodovina
Nastanek naselja Borovnica je tesno povezan z ustanovitvijo kartuzijanskega samostana v Bistri v 13. stoletju, a zgodovina kraja sega še dlje nazaj, ko je bila dolina še pokrita z vodo in so ob vznožju gričev nastala prva naselja. Ostanki koliščarske naselbine »Črešnja« pričajo o živahni poselitvi doline že v 36. stol. pr. Kr., še vidni ostanki rimskega obrambnega zidu na obronkih doline (pod Pokojiščem), iz 4. stol., pa nam govorijo o njenih antičnih gospodarjih. Borovnica se prvič omenja v ustanovnih listinah kartuzije Bistra kot »Frowz« (1257) oz. »Vrovnitz« (1260), iz česar izhaja ime kraja, ki se po naključju ujema z imenom modrega sadeža, ki uspeva na prostranstvih bližnjega barja. Borovnica je samostojna občina (z manjšimi prekinitvami) že vse od leta 1849, župnija pa od 1862. leta.
Borovničanom pa rečejo tudi Coklarji. Legenda pravi, da se je vrhniški zavetnik sv. Pavel hodil ženit k borovniški zavetnici sv. Marjeti. Ob enem takšnih vasovanj naj bi ga borovniški fantalini tako nabunkali, da je med begom izgubil coklo, po kateri da so nato Borovničani dobili vzdevek. Najverjetneje pa cokla označuje revni stan prebivalcev borovniške doline, ki se je pričel popravljati šele s prihodom železnice, 27. julija 1857 (danes občinski praznik). Trasa železnice Dunaj-Trst je v globokem ovinku prečkala tudi borovniško dolino, za premostitev doline pa so zgradili tedaj največji zidani železniški viadukt v Evropi, ki je bil z dolžino 561 in višino 38 metrov viden celo s Triglava. Borovniški viadukt je sicer odnesla zadnja velika vojna vihra, a nas nanj še vedno spominja osamljeni steber sredi vasi. Več o železniški dediščini Borovnice >
V Borovnici so rasli in delovali številni znameniti Slovenci: dr. Danilo Majaron, oče slovenske univerze, skladatelj Ivan Kiferle, literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik, jezikoslovec dr. Fran Ramovš, dramatik Jože Kranjc, naravoslovec Simon Robič, čebelar Josip Verbič,… Tu je pri svojem stricu duhovniku in babici letoval tudi pesnik dr. France Prešeren.
Kako do Borovnice
V Borovnico sicer vodi več poti, najpomembnejša je regionalna cesta Vrhnika-Ig, tu pa je še več gozdnih cest, ki v dolino vodijo iz Rakitne, Pokojišča ali Verda. Občino prečkajo tudi številne planinske poti in celo evropska pešpot E 7. Pohodniki zaradi ugodnih železniških povezav že desetletja izkoriščajo Borovnico za izhodišče popotovanj po Notranjskem, prav tako kolesarji in konjeniki. Strmi obronki doline pa so priljubljeni med zmajarji in padalci. A do današnjih dni železnica, del 5. čezevropskega koridorja (Barcelona-Kijev), ostaja edina resna prometnica in povezava s svetom.
Severni del občine že leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje, domačini pa so izjemno ponosni na bližnjo sotesko Pekel, kjer med prepadnimi stenami v globoke tolmune padajo številni slapovi.
Iz Borovnice nas cesta proti Vrhniki popelje mimo gradu Bistra, nekdanjega kartuzijanskega samostana, ki je danes dom Tehniškega muzeja Slovenije. Več o sami Bistri, si lahko preberete tukaj.
Visit-Borovnica.si